SOFINANCIRANJE OPERACIJ, KI SE IZVAJAJO V OKVIRU INTERVENCIJ IZ STRATEŠKEGA NAČRTA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE 2023 – 2027
Naziv operacije: AKIS partnerstvo za uvedbo digitalnih in robotskih tehnologij v rastlinsko pridelavo
Trajanje: 19.6.2025 – 19.6.2029
Projekt je financiran v okviru intervencije IRP38 Konzorciji institucij znanja v podporo prehodu kmetijstva v zeleno, digitalno in podnebno nevtralno iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027.
Kratek opis
Slovensko kmetijstvo se sooča z velikimi izzivi, kot so razdrobljenost kmetij, staranje kmečkega prebivalstva, vplivi podnebnih sprememb in nizka stopnja digitalizacije. Ti dejavniki zmanjšujejo produktivnost in ogrožajo dolgoročno trajnost kmetijske pridelave. Projektni konzorcij bo s povezovanjem znanstvenih institucij, svetovalnih služb in kmetov razvijal in uvajal digitalne ter trajnostne prakse, ki bodo krepile konkurenčnost in odpornost slovenskega kmetijstva. S postavitvijo poskusno-demonstracijskih lokacij po Sloveniji, vključevanjem novih tehnologij in ciljno usmerjenim izobraževanjem bo projekt omogočil prehod v zeleno, podnebno odporno in digitalno kmetijstvo.
Osredotočili se bomo na tri ključne vsebinske sklope:
•Aero kmetijstvo: Razvoj in implementacija metod foliarnega gnojenja, natančnega apliciranja sredstev za varstvo rastlin ter uporaba brezpilotnih letalnikov za izboljšanje učinkovitosti in zmanjšanje okoljskega odtisa.
•Robotika v kmetijstvu: Preizkušanje robotskih sistemov za pripravo tal, okopavanje, uporabo UV-C tehnologije v trajnih nasadih, precizno aplikacijo sredstev za varstvo rastlin ter nadzor in manipulacijo rastlin in sadežev.
•Digitalizacija v kmetijstvu: Digitalizacija tal, razvoj preskripcijskih map, testiranje platform za beleženje delovnih procesov in vzpostavitev centralizirane ITC platforme za izmenjavo znanja.
Cilji
•Povezovanje znanja: Vzpostavitev vsaj 3 trajnih partnerstev med raziskovalci, svetovalci in kmeti za digitalizacijo in robotizacijo.
•Vzpostavitev infrastrukture: Ustanovitev vsaj 5 poskusno-demonstracijskih lokacij za prenos znanja in tehnologij v prakso. Vzpostavitev in opremljanje poskusno-demonstracijskih objektov in poligonov na najmanj 3 lokacijah.
•Razvoj tehnoloških rešitev: Oblikovanje najmanj 3 prilagojenih rešitev za digitalizacijo in robotizacijo, zasnovanih po potrebah kmetov.
•Prenos znanja: Izvedba najmanj 2 letnih izobraževanj in vključitev vsaj 150 kmetov v izobraževalne programe.
•Digitalna platforma: Vzpostavitev interaktivne spletne platforme za izmenjavo znanja in rezultatov.
•Zeleni prehod: Razvoj sistemskih rešitev za zmanjšanje rabe virov, emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam.
•Kroženje podatkov: Vpeljava sistema za zbiranje in analizo kmetijskih podatkov na vsaj 9 kmetijah za izboljšano odločanje.
Pričakovani rezultati
•Izboljšan ukrep za precizno gnojenje in škropljenje (PGS): S testiranjem napredne mehanizacije, opremljene z GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) in sekcijskim zapiranjem, bomo pripravili predlog za tehnično nadgrajen in učinkovitejši ukrep PGS.
•Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS): Z uvajanjem brezpilotnih letalnikov za izdelavo preskripcijskih map, natančnim škropljenjem in robotskimi sistemi za obdelavo tal bomo na sodelujočih kmetijah dosegli približno 10 % zmanjšanje uporabe FFS.
•Večja produktivnost in učinkovitost kmetij: Z uporabo robotike, digitalnih orodij za načrtovanje pridelave in preciznih tehnologij pričakujemo 10 % povečanje produktivnosti določenih delovnih procesov. Poleg tega bo optimizacija rabe virov in zmanjšanje stroškov dela za 15 % izboljšala konkurenčnost in finančno stabilnost kmetij.
Partnerji
– Kmetijski inštitut Slovenije (vodilni partner)
– Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
– Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
– Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za robotiko
– Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
– KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana
– KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota
– Šolski center Ptuj – Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo
– Allium z.o.o., – so. p.
– Jeruzalem Ormož SAT d.o.o.
– ŽIPO Lenart d.o.o.
– PP Agro d.o.o.
– Kmetija Burger
– Ekološka kmetija PeTiDa
– Kmetija Vitez
– Kmetija Močnik
– Kmetija Bogovič
Naziv projekta: Sistem ohranitvenega kmetijstva v ekološki pridelavi, brez uporabe herbicidov
Kratek opis operacije:
Trajanje: 24.4.2025 – 24.4.2028
Partnerji v projektu:
- Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo, vodilni partner
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
- Biotehniški center Naklo
- ŽIPO Lenart d.o.o., Lenart
- Kmetija Vasja Majerič, Moškanjci
- kmetija Štefan Urbanč, Račja vas
- kmetija Kumer 1687 d.o.o., Trgovišče
- Ekološka kmetija Škorjanc, Dolenja vas
- Ekološka kmetija Žnideršič, Brežice
- kmetija Jaka Kastelic, Mirna Peč
- kmetija Zorica Rengeo, Šalovci
- Izobraževanje Tamara Urbančič s.p, Topolc
Opis projektnih aktivnosti:
Projekt “Sistem ohranitvenega kmetijstva v ekološki pridelavi brez uporabe herbicidov” se osredotoča na ključne probleme slovenskega kmetijstva, glavni od njih je zatiranje plevela brez herbicidov in oranja, ki vključuje trajnostne in ohranitvene prakse. Naslavlja tudi probleme degradacije tal, izgubo biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in prekomerno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Cilj projekta je razvoj in implementacija inovativnih praks ohranitvenega kmetijstva, ki povečujejo produktivnost in trajnostno upravljanje naravnih virov.
Načrtovane aktivnosti vključujejo:
- Popis in analiza obstoječih praks zatiranja plevelov ter njihovih okoljskih in ekonomskih vplivov.
- Izvedbo vsaj osmih praktičnih preizkusov različnih tehnik zatiranja plevelov na kmetijah.
- Izdelavo digitalnih orodij, protokolov ter načina monitoringa za izvajanje praktičnega preizkusa
- Organizacijo delavnic, predavanj in strokovnih ekskurzij za izobraževanje kmetov in širjenje znanja o trajnostnih praksah.
- Pripravo priročnikov, multimedijskih vsebin in javnih dogodkov za promocijo rezultatov projekta.
Cilji in rezultati operacije:
Osnovni cilj projekta je popisati, izboljšati in razviti tehnike zatiranja plevelov, ki bodo dolgoročno vzdržne za kmetijstvo, ki bodo zasledovale cilj ohranjanja in izboljšanja zdravja okolja, zmanjšale odvisnost kmetijstva od fitofarmacevtske industrije ter izboljšale ekonomski vidik kmetovanja.
Cilji:
- Razvoj novih in izboljšanih tehnik zatiranja plevelov brez herbicidov.
- Izboljšanje kakovosti tal in povečanje biotske raznovrstnosti.
- Prenos znanja v prakso, z vključevanjem kmetov in drugih deležniko
- Povečati produktivnost in trajnosti kmetijstva.
- Krepitev odpornosti kmetij na podnebne spremembe.
- Boljše povezovanje kmetij ter hitrejši pretok informacij.
- Zmanjšanje odvisnosti od fitofarmacevtskih sredstev in promocija ekološkega kmetijstva.
Uporabljene metode:
➢ popis tehnik zatiranja plevelov
➢ popis plevelov na različnih lokacijah
➢ izvedba praktičnega preizkusa različnih pristopov zatiranja plevelov brez uporabe herbicidov na kmetijah
Pričakovani rezultati projekta so:
- Razvoj novih praks: Razvite bodo prilagojene tehnike zatiranja plevelov brez uporabe herbicidov za različne tipe kmetij in pedoklimatske razmere.
- Zmanjšanje vplivov na okolje: Zmanjšana uporaba herbicidov in izboljšana kakovost tal bodo prispevali k zmanjšanju erozije in onesnaženja vode.
- Povečanje produktivnosti: Optimizacija kolobarjev in inovativne tehnike bodo omogočile večjo pridelavo z nižjimi stroški.
- Prenos znanja: Izvedene delavnice, usposabljanja, ekskurzije, priročniki in digitalna orodja bodo zagotavljali dolgoročno dostopnost rezultatov in spodbujali uvajanje praks v širši skupnosti.
IRP31: Podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP)
Naziv projekta
Trajnostna praksa rekultivacije opuščenih kmetijskih zemljišč po načelih preciznega kmetijstva
Kratek opis projekta
Projekt se osredotoča na rekultivacijo opuščenih in degradiranih kmetijskih zemljišč z uporabo inovativnih praks in tehnologij, utemeljenih na načelih preciznega kmetijstva. Obravnava dve glavni kategoriji zemljišč: zaraščena kmetijska zemljišča ter degradirana območja na vplivnih območjih gradnje. Namen projekta je ohranjanje kulturne krajine, zmanjšanje erozije tal, izboljšanje njihove rodovitnosti ter povečanje obdelovalnih površin, kar prispeva h krepitvi lokalne pridelave hrane. Za različne tipe zemljišč bodo razvite in preizkušene prilagojene rešitve, ki bodo omogočile trajnostno upravljanje in večjo produktivnost kmetijskega prostora.
Cilji in rezultati projekta
Projekt bo prispeval k obnovi proizvodnega potenciala opuščenih zemljišč in izboljšanju rodovitnosti tal, omejevanju širjenja invazivnih vrst ter krepitvi ekološke stabilnosti, večji prehranski varnosti na lokalni ravni in trajnostnem razvoju podeželja, zmanjšanju izpiranja hranil in varstvu vodnih virov ter povečanju ozaveščenosti o trajnostni rabi zemljišč med nosilci kmetijskih gospodarstev in širšo javnostjo.
Trajnostna pridelava in predelava manj razširjenih beljakovinskih rastlin kot rastlinske alternative živalskim beljakovinam
Akronim: BIO – BEL
Trajanje projekta: 2025 – 2028
Šifra razpisa: IRP31_01
Koordinator projekta (vodilni partner):
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Partnerji projekta:
– Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo (raziskovalna organizacija),
– Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (raziskovalna organizacija),
– KGZS, Kmetijsko Gozdarski Zavod Maribor (svetovalna organizacija),
– DOM KULTUR, Proizvodnja fermentirane hrane, d.o.o (raziskovalno podjetje),
– Žipo Lenart d.o.o. (kmetijsko gospodarstvo),
– Zupanc Matej (kmetijsko gospodarstvo),
– Horvat Irena (kmetijsko gospodarstvo),
– Slavič Marko (kmetijsko gospodarstvo),
– Kuhar Peter (kmetijsko gospodarstvo),
– Zdolšek Rok (kmetijsko gospodarstvo).
Vsebina projekta EIP
Projekt se osredotoča na pridelavo in uporabo manj razširjenih beljakovinskih rastlin, ki pomembno prispevajo k trajnostnemu kmetijstvu, izboljšanju tal in razvoju alternativ rastlinskih beljakovin. Kljub številnim prednostim jih v Sloveniji pridelujemo na zanemarljivih površinah, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih sort, tehnološkega znanja in povezovanja med pridelovalci in predelovalci.
Na kmetijah iz različnih regij bomo izvedli praktične preizkuse za preverjanje primernosti sort in razvoj agrotehničnih rešitev za setev, zatiranje plevela in spravilo. Poseben poudarek bo na praksah, prilagojenih podnebnim spremembam, kot je vključevanje beljakovinskih rastlin v kolobar, kar izboljšuje talne pogoje in povečuje biotsko raznovrstnost.
Projekt bo raziskoval tudi možnosti razvoja inovativnih prehranskih produktov (npr. fermentirani izdelki) iz lokalnih surovin, s ciljem zmanjšanja uvoza in krepitve lokalne prehranske varnosti. Z razvojem novih tehnologij in osveščanjem javnosti želimo omogočiti širšo uporabo teh rastlin in oblikovati konkretne rešitve za večjo prehransko in okoljsko trajnost.
Namen in cilji projekta EIP
Namen projekta BIO-BEL je povečati pridelavo in uporabo manj razširjenih beljakovinskih rastlin ter spodbuditi njihov razvoj kot pomembnega dela trajnostnega prehranskega sistema.
Cilji projekta vključujejo:
- povečanje prehranske samooskrbe,
- razvoj tehnologij pridelave prilagojenih podnebnim spremembam,
- uvajanje teh rastlin v kolobarje,
- razvoj lokalnih inovativnih prehranskih izdelkov,
- krepitev povezovanja med pridelovalci, predelovalci in potrošniki.
Projekt bo znanje prenašal v prakso prek praktičnih preizkusov na šestih kmetijah iz različnih regij. Kmetovalci bodo neposredno sodelovali pri testiranju sort in tehnologij. Rezultati bodo predstavljeni skozi delavnice, strokovne publikacije in spletne platforme, kar bo prispevalo k večji ozaveščenosti in prenosu znanja.
Z razvojem kratkih dobavnih verig, zmanjšanjem okoljskega odtisa in povečanjem uporabe lokalno pridelane hrane projekt dolgoročno prispeva k trajnostnemu razvoju slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema.
Projekt BIO-BEL naslavlja te izzive s spodbujanjem pridelave in predelave teh rastlin, povezovanjem deležnikov in razvojem konkretnih rešitev, ki omogočajo trajnostni prehod v kmetijstvu. Mladim kmetom in drugim pridelovalcem bo omogočeno večje vključevanje v lokalno prehransko verigo, s čimer se izboljšujejo dohodki ter prispeva k ohranjanju naravnega okolja.
IRP31: Podpora za projekte Evropskega partnerstva za inovacije (EIP)
NAZIV PROJEKTA
Z medvrstnimi dosevki do zdravih rastlin in trajnostne rabe tal
KRATEK OPIS PROJEKTA
Projekt je namenjen razvoju trajnostnih kmetijskih praks z uporabo medvrstnih dosevkov, ki izboljšujejo rodovitnost tal, zdravje rastlin ter povečujejo odpornost pridelkov na podnebne spremembe. S praktičnimi preizkusi in uporabo naprednih tehnologij bo omogočen neposreden prenos znanja v prakso ter izboljšana trajnost in ekonomska vzdržnost kmetijskih gospodarstev (KG).
CILJI IN REZULTATI PROJEKTA
Projekt bo prispeval k izboljšanju zdravja rastlin in njihovi odpornosti na podnebne spremembe, povečanju rodovitnosti tal in vsebnosti humusa, zmanjšanju odvisnosti od kemičnih sredstev ter optimizaciji rabe naravnih virov, kot so voda, hranila in svetloba. Poleg tega bo spodbujal lokalno samooskrbo in trajnostni razvoj podeželja, kar bo krepilo odpornost lokalnih skupnosti ter povečalo njihovo prehransko varnost.
Podjetje v okviru Javnega razpisa za intervencijo IRP17 naložbe v učinkovito rabo dušikovih gnojil za leto 2024 izvaja investicijo NALOŽBA V ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV KG ŽIPO LENART.
POVZETEK
Podjetje bo v okviru prizadevanj za zeleni in digitalni prehod izvedlo naložbo v izgradnjo infrastrukture in nakup opreme za učinkovitejšo rabo dušikovih gnojil za namen primarne pridelave kmetijskih proizvodov.
GLAVNE DEJAVNOSTI
Izvedeno bo:
- novogradnja dveh pokritih gnojišč za skladiščenje živinskih gnojil v Šetarovi,
- nakup naprave za GNSS vodenje po parceli (z elektrohidravličnim mehanizmom v napravi za krmiljenje koles).
CILJI
- Povečanje učinkovitosti rabe živinskih gnojil.
- Digitalizacija kmetijskih postopkov z uvedbo GNSS tehnologije.
- Zagotovitev skladiščnih kapacitet za več kot 11 mesecev.
- Izboljšanje stroškovne učinkovitosti, kakovosti pridelkov ter energetske in časovne optimizacije pri pridelavi.
- Krepitev prilagodljivosti na podnebne spremembe in podpora sonaravni kmetijski praksi.
- Ohranitev obstoječih delovnih mest in spodbujanje trajnostnega razvoja.
PRIČAKOVANI REZULTATI
Z izgradnjo dveh novih pokritih gnojišč bo povečana skupna skladiščna kapaciteta. Z nakupom naprave za GNSS vodenje z elektrohidravličnim mehanizmom bo podjetje povečalo stopnjo digitalizacije v kmetijski proizvodnji. Zmanjšane bodo emisije amonijaka in toplogrednih plinov z izboljšanim načinom gnojenja. Doseženo bo povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja na trgu.
V okviru Strateškega načrta s kupne kmetijske politike 2023–2027 smo vključeni v naslednje Intervencije:
- Konkurenčnost in odpornost kmetijskega sektorja
- INP01 Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost
- INP02 Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost
- IRP01 Plačilo za naravne ali druge omejitve
- INP04 Vezana dohodkovna podpora za rejo govedi
- INP07 Vezana dohodkovna podpora za beljakovinske rastline
- Varstvo okolja in podnebja
- IRP19 Ekološko kmetovanje
- IRP42 Lokalne pasme in sorte
- Shema za podnebje in okolje – SOPO
- INP08.03 Gnojenje z organskimi gnojili z majhnimi izpusti v zrak
- INP08.04 Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP
- INP08.07 Konzervirajoča obdelava tal
- Kmetijsko-okoljsko-podnebna-plačila
- IRP18.01 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Podnebne spremembe
- PS.1 Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje goved
- IRP18.02 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Naravni viri
- NV.1 Vodni viri
- NV.2 Ohranjanje kolobarja
- NV.11 Precizno gnojenje in škropljenje
- IRP18.01 Kmetijsko-okoljska podnebna plačila – Podnebne spremembe
POVZETEK
Intervencije SN 2023-2027 oz. posamezni podsklopi intervencij podpiraj kmetijstvo v njegovi okoljski in podnebni vlogi in je namenjen spodbujanju nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks.
GLAVNE DEJAVNOSTI
To niso dohodkovna plačila, ampak plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih zahtev.
CILJI
temeljijo na treh splošnih in devetih specifičnih ciljih
Trije splošni cilji:
- spodbujanje prehranske varnosti;
- krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov;
- krepitev podeželskih območij.
Devet specifičnih ciljev:
- podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju EU za večjo prehransko varnost;
- krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;
- izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;
- prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;
- spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;
- prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti;
- privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;
- spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
- izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano, ter dobrobiti živali.
PRIČAKOVANI REZULTATI
Zmanjšanje populacij škodljivih organizmov, manjša in okolju prijazna uporaba FFS, izboljšanje strukture in rodnosti tal, zmanjšanje ostankov nitratov v vodi, kontrolirani vnosi dušika, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečevanje humusa v tleh, večja dobrobit živali, izboljšana digitalizacija podjetja.
